Več kot samo zlato

Zlato ima kot hranilec vrednosti večtisočletno zgodovino. Tudi danes ga uporabljajo vlagatelji, finančne institucije in centralne banke.

Njegova pomembna značilnost je, da predstavlja drugačno obliko premoženja od delnic, obveznic ali denarja na bančnem računu.

Prav zato lahko plemenite kovine predstavljajo dopolnilo drugim naložbam in dodatno razpršitev premoženja.

Njihova vrednost lahko sicer precej niha in tudi plemenite kovine niso brez tveganja. Njihova naloga v portfelju zato ni nujno doseganje najvišjega donosa, temveč predvsem razpršitev in drugačen vir vrednosti.

Zlato je med plemenitimi kovinami najbolj prepoznavna naložbena kovina.

Vlagatelji ga pogosto vključujejo v premoženje kot dolgoročno obliko razpršitve, zlasti zaradi njegove omejene ponudbe, globalne likvidnosti in zgodovinske vloge hranilca vrednosti.

Za razliko od delnic ali obveznic zlato ne izplačuje dividend ali obresti. Donos vlagatelja je zato odvisen predvsem od spremembe njegove tržne vrednosti.

Prav zaradi tega zlata ne obravnavam kot zamenjavo za delniški ali dividendni portfelj, temveč kot enega od njegovih možnih dopolnilnih delov.

Srebro ima nekoliko drugačno vlogo.

Prav ta drugačna dinamika pa pomeni, da lahko srebro predstavlja zanimivo dopolnitev portfelja plemenitih kovin.

Platina je bistveno redkejša od zlata, njeno povpraševanje pa je močno povezano z industrijo.

Uporablja se v avtomobilski industriji, kemični industriji, nakitu in številnih tehnoloških procesih. Pomembno vlogo ima tudi pri nekaterih tehnologijah, povezanih z vodikom in gorivnimi celicami.

Cena platine je zato poleg naložbenega povpraševanja močno odvisna od gospodarskega cikla, industrijske uporabe ter ponudbe na svetovnem trgu.

V portfelju jo zato obravnavam drugače kot zlato.

Paladij je še ena redka plemenita kovina z izrazito industrijsko uporabo, predvsem v avtomobilski industriji.

Njegova cena je v preteklosti doživljala zelo velika nihanja. Na ponudbo vpliva tudi dejstvo, da je proizvodnja geografsko precej koncentrirana.

Vseh plemenitih kovin zato ne obravnavam enako. Vsaka ima v portfelju lahko drugačen namen.

Tako kot celotnega premoženja ni smiselno vezati na eno samo delnico ali eno vrsto naložb, tudi pri plemenitih kovinah ni nujno, da je vse usmerjeno samo v zlato.

Glede na cilje vlagatelja je mogoče del naložbe razporediti med:

zlato – srebro – platino – paladij.

Razmerje med njimi ni univerzalno. Odvisno je od velikosti portfelja, časovnega horizonta, trenutne strukture premoženja in pripravljenosti vlagatelja sprejemati nihanja cen.

Zlato lahko predstavlja osnovo, druge kovine pa njegovo dopolnitev.

Ena od možnosti je neposredno lastništvo fizičnih plemenitih kovin.

Vlagatelj lahko kupi naložbene palice ali kovance in s tem postane lastnik konkretne fizične kovine.

Pri tem pa je poleg nakupne cene treba razmišljati tudi o:

• poreklu in čistini kovine
• razliki med nakupno in prodajno ceno
• likvidnosti
• varnosti
• zavarovanju
• načinu dolgoročnega hranjenja
• davčni obravnavi posamezne kovine

Pri fizičnih kovinah zato ni pomembno samo vprašanje kaj kupiti, temveč tudi kje in kako bo premoženje shranjeno.

Vlagatelj, ki želi imeti v lasti fizične plemenite kovine, jih ne želi nujno hraniti doma.

Ena od možnosti je profesionalna hramba fizičnih kovin v specializiranih depojih oziroma trezorjih.

Takšna rešitev lahko omogoča, da je kupljena fizična kovina varno shranjena, evidentirana in – odvisno od konkretnega ponudnika ter načina hrambe – tudi zavarovana.

Pri izbiri depojske hrambe je pomembno preveriti predvsem:

• kdo je pravni lastnik kovine
• ali je kovina individualno oziroma alocirano evidentirana
• kdo upravlja depo
• kako je urejeno zavarovanje
• kakšni so stroški hrambe
• ter pod kakšnimi pogoji je mogoč fizični prevzem ali prodaja

To je pomembna razlika.

Nakup fizične kovine s profesionalno hrambo namreč ni isto kot nakup finančnega instrumenta, katerega vrednost zgolj sledi ceni kovine.

V plemenite kovine je mogoče vlagati na več načinov.

Poleg neposrednega nakupa fizičnih kovin obstajajo ETF-i oziroma ETC-ji, certifikati, terminske pogodbe ter delnice rudarskih podjetij.

Vsaka možnost ima svoje prednosti in tveganja.

Fizična kovina pomeni neposrednejšo obliko lastništva, vendar zahteva ustrezno hrambo. Borzni instrumenti omogočajo enostavnejše trgovanje, vendar je treba razumeti njihovo strukturo in preveriti, kaj vlagatelj z njihovim nakupom dejansko pridobi.

Delnice rudarskih podjetij pa niso enake naložbi v samo kovino. Na njihovo vrednost poleg cene kovine vplivajo poslovanje družbe, stroški pridobivanja, zadolženost, upravljanje in številni drugi dejavniki.

Pri vlaganju v plemenite kovine zagovarjam enako načelo kot pri drugih naložbah:

najprej določimo namen, nato izberemo naložbo.

Za nekoga bo primeren predvsem delež zlata. Drug vlagatelj bo želel del naložbe razpršiti med zlato in srebro. Pri večjem in bolj razpršenem portfelju lahko razmislimo tudi o platini in paladiju.

Pomembno je, da plemenitih kovin ne obravnavamo ločeno od preostalega premoženja.

Delnice, ETF-i, nepremičnine, denarna sredstva in plemenite kovine imajo lahko vsak svojo nalogo.

Dober portfelj ni odvisen od ene naložbe. Njegova moč je v premišljeni razpršitvi.

Želite vključiti plemenite kovine v svoje premoženje?

Skupaj lahko pogledamo vaš obstoječi portfelj, cilje in možnosti ter ocenimo, kakšno vlogo bi lahko imele zlato, srebro, platina in paladij v vašem dolgoročnem finančnem načrtu.