Delnice in ETF-i – temelj dolgoročnega naložbenega portfelja

Z nakupom delnice postanemo solastnik podjetja. Če podjetje dolgoročno uspešno posluje, povečuje prihodke in dobiček ter ustvarja vrednost za svoje lastnike, se to lahko odrazi tudi v rasti vrednosti njegove delnice.

Nekatera podjetja del ustvarjenega dobička izplačujejo delničarjem tudi v obliki dividend.

Vlagatelj lahko tako ustvarja donos na dva načina:

z rastjo vrednosti delnice in s prejemanjem dividend.

Toda lastništvo delnic prinaša tudi tveganje. Poslovanje podjetja se lahko poslabša, njegova vrednost na borzi lahko močno pade, dividenda pa se lahko zmanjša ali ukine.

Zato nakup delnice ne bi smel temeljiti samo na njenem imenu, priljubljenosti ali pretekli rasti.

ETF oziroma borzno trgovani sklad je naložbeni sklad, s katerim se podobno kot z delnico trguje na borzi.

Pomembna prednost ETF-ov je možnost široke razpršitve že z eno samo naložbo.

ETF lahko na primer sledi indeksu, ki vključuje več sto ali celo več tisoč podjetij. Namesto da bi vlagatelj sam kupoval delnice vseh teh družb, lahko z nakupom enega ETF-a pridobi izpostavljenost do celotnega košarice naložb.

ETF-i lahko sledijo svetovnim delniškim trgom, posameznim državam, sektorjem, dividendnim strategijam, obveznicam, surovinam in številnim drugim naložbenim področjem.

To ni nujno odločitev »ali eno ali drugo«.

ETF lahko predstavlja jedro portfelja, saj omogoča široko razpršitev, medtem ko lahko izbrane posamezne delnice predstavljajo njegov dodatni oziroma bolj ciljno usmerjeni del.

Pri posameznih delnicah lahko vlagatelj natančneje izbira podjetja, v katera želi vlagati. To pa zahteva več znanja, spremljanja poslovanja podjetij in razumevanja tveganj.

Pri ETF-ih je upravljanje praviloma preprostejše, saj je tveganje posameznega podjetja razpršeno med večje število naložb.

Prava kombinacija je odvisna od znanja, časa, ciljev in odnosa vlagatelja do tveganja.

Pogosta napaka je prepričanje, da je vsak ETF avtomatično dobro razpršen in manj tvegan.

ETF, ki sledi širokemu svetovnemu indeksu, je nekaj povsem drugega kot ETF, usmerjen samo v eno industrijo, državo ali ozko investicijsko temo.

Pri izbiri ETF-a je zato smiselno preveriti, kateremu indeksu sledi, katere naložbe vsebuje, kakšni so stroški, kako velika je koncentracija največjih pozicij in na katerih trgih je izpostavljen.

Pomembna je tudi razlika med distribucijskimi in akumulacijskimi ETF-i. Prvi prejete dividende praviloma izplačujejo vlagateljem, drugi pa jih ponovno investirajo znotraj sklada.

Izbira je odvisna predvsem od tega, ali želi vlagatelj tekoči denarni tok ali dolgoročno povečevanje vrednosti premoženja.

Pri delnicah je pomembno razlikovati med dobrim podjetjem in dobro naložbo po določeni ceni.

Tudi izjemno kakovostno podjetje je lahko slaba naložba, če ga kupimo po previsoki ceni.

Pri analizi posameznih podjetij zato ni dovolj pogledati samo pretekle rasti delnice. Pomembni so prihodki, dobiček, denarni tokovi, zadolženost, konkurenčni položaj podjetja, vrednotenje in dolgoročne možnosti njegovega poslovanja.

Podobno velja za ETF-e. Pretekla rast posameznega sektorja ali trga še ne zagotavlja, da se bo nadaljevala tudi v prihodnosti.

Ena najpomembnejših nalog pri sestavljanju portfelja je obvladovanje tveganja.

Če imamo velik del premoženja vložen v eno podjetje, smo močno odvisni od njegove prihodnosti. Če naložbe razpršimo med različna podjetja, sektorje in geografska območja, zmanjšujemo vpliv posamezne neuspešne naložbe na celoten portfelj.

Toda tudi pri razpršitvi velja, da več ni vedno bolje.

Imeti veliko različnih ETF-ov, ki vsebujejo skoraj enake delnice, ne pomeni nujno boljše razpršitve. Včasih s tem portfelj samo postane bolj zapleten in manj pregleden.

Cilj ni imeti čim več naložb. Cilj je imeti dovolj različnih naložb, da ima vsaka v portfelju jasen namen.

Delniški trgi ne rastejo enakomerno.

Obdobja rasti spremljajo korekcije, recesije in včasih tudi večji padci. Kratkoročno je zato skoraj nemogoče zanesljivo napovedovati, kam se bo trg premaknil.

Dolgoročni vlagatelj ima pomembno prednost – čas.

Namesto iskanja popolnega trenutka za nakup je pogosto pomembneje oblikovati kakovosten portfelj, redno vlagati in ohraniti disciplino tudi takrat, ko so finančni trgi nemirni.

40-letni vlagatelj, ki ustvarja premoženje za naslednjih dvajset ali trideset let, ima drugačne potrebe kot nekdo, ki se približuje upokojitvi in želi iz premoženja ustvarjati dodaten dohodek.

Zato ne obstaja ena sama pravilna kombinacija delnic in ETF-ov.

Pred izbiro naložb je treba odgovoriti na pomembnejša vprašanja:

Kaj želim z naložbo doseči? Koliko časa lahko denar ostane investiran? Kakšen padec vrednosti sem pripravljen sprejeti? Ali želim rast premoženja ali tudi redni dohodek?

Šele nato pride na vrsto izbira konkretnih naložb.

Dober portfelj je lahko zelo preprost.

Široko razpršen ETF lahko predstavlja njegovo jedro. Posamezne kakovostne delnice lahko dodajo izpostavljenost podjetjem, v katera vlagatelj posebej verjame. Dividendne naložbe lahko ustvarjajo denarni tok, drugi deli portfelja pa pomagajo zmanjševati skupno tveganje.

Najpomembnejše je, da razumemo, kaj imamo v portfelju in zakaj to imamo.

Naložbeni portfelj namreč ni zbirka trenutno najbolj priljubljenih delnic in ETF-ov.

Je dolgoročno zasnovan sistem, v katerem ima vsaka naložba svojo nalogo, celoten portfelj pa mora služiti finančnim ciljem vlagatelja.