Kako do 500 € mesečnih dividend?

Osnovni izračun je preprost:

500 € × 12 mesecev = 6.000 € dividend letno.

Koliko kapitala potrebujemo, pa je odvisno od povprečnega dividendnega donosa portfelja.

Podjetje z 8-odstotnim dividendnim donosom ni nujno boljša naložba od podjetja s 3-odstotnim donosom. Visoka dividendna donosnost je lahko včasih celo opozorilo, da je cena delnice močno padla ali da trg dvomi o sposobnosti podjetja, da bo dividendo dolgoročno ohranilo.

Dividendni donos je razmerje med višino dividende in ceno naložbe.

Če cena delnice močno pade, se lahko njen dividendni donos hitro poveča. Zelo visok dividendni donos zato včasih ni znak izjemne priložnosti, ampak opozorilo, da trg pričakuje težave.

Podjetje lahko dividendo zmanjša ali jo v skrajnem primeru popolnoma ukine.

Zato pri oblikovanju dividendnega portfelja ne iščem samo odgovora na vprašanje:

Pri dolgoročnem dividendnem portfelju je pogosto bolj smiselno iskati ravnovesje med trenutnim denarnim tokom, kakovostjo naložb in možnostjo prihodnje rasti dividend.

Portfelj s 5-odstotnim povprečnim dividendnim donosom bi za ustvarjanje 6.000 evrov bruto dividend letno potreboval približno: 120.000 € kapitala.

Pri 4-odstotnem donosu bi potrebovali približno: 150.000 €.

Pri 6-odstotnem donosu pa: 100.000 €.

To lepo pokaže, kako močno višina dividendnega donosa vpliva na potreben kapital – vendar višjega donosa ne dobimo brez dodatnega tveganja.

Dober dividendni portfelj ni sestavljen samo iz desetih delnic z najvišjim dividendnim donosom.

Lahko vključuje več različnih skupin naložb, na primer:

Namen takšne sestave je zmanjšati odvisnost od ene družbe, sektorja ali posamezne dividende.

To je še ena pogosta zmota.

Večina kakovostnih dividendnih podjetij dividend ne izplačuje vsak mesec. Mnoga jih izplačujejo četrtletno, nekatera polletno, druga enkrat letno.

Obstajajo tudi družbe in skladi z mesečnimi distribucijami.

S kombinacijo različnih terminov izplačil lahko ustvarimo portfelj, ki skozi leto zagotavlja relativno reden denarni tok.

Pomembnejši od tega, ali dividenda prispe na račun januarja ali februarja, je skupni letni denarni tok portfelja.

Ko govorimo o 500 evrih mesečnih dividend, moramo vedno povedati, ali govorimo o bruto ali neto znesku.

Davčna obravnava je odvisna od države davčnega rezidentstva, vrste naložbe in drugih okoliščin.

Če želimo 500 evrov mesečno dejansko porabiti, mora portfelj ustvariti več kot 500 evrov bruto mesečnega dividendnega prihodka.

Zato mora biti davčna obravnava del načrtovanja dividendnega portfelja, ne nekaj, na kar pomislimo šele po prejemu prve dividende.

Za dividendni portfelj ni treba imeti 100.000 ali 150.000 evrov že prvi dan.

Portfelj lahko gradimo postopoma.

Recimo, da začnemo z manjšim kapitalom, nato pa vsak mesec dodajamo nova sredstva in prejete dividende ponovno investiramo.

Prve dividende so morda majhne.

Toda z vsakim dodatnim nakupom pridobimo nove naložbe, ki lahko ustvarjajo nove dividende. Če dividende ponovno investiramo, začne tudi denar, ki smo ga prejeli iz naložb, ustvarjati prihodnje donose.

Zato je pri dolgoročnem ustvarjanju dividendnega portfelja pomemben predvsem čas.

Za dividendni portfelj ni treba imeti 100.000 ali 150.000 evrov že prvi dan.

Portfelj lahko gradimo postopoma.

Recimo, da začnemo z manjšim kapitalom, nato pa vsak mesec dodajamo nova sredstva in prejete dividende ponovno investiramo.

Prve dividende so morda majhne.

Toda z vsakim dodatnim nakupom pridobimo nove naložbe, ki lahko ustvarjajo nove dividende. Če dividende ponovno investiramo, začne tudi denar, ki smo ga prejeli iz naložb, ustvarjati prihodnje donose.

Zato je pri dolgoročnem ustvarjanju dividendnega portfelja pomemben predvsem čas.

500 evrov dodatnega mesečnega prihodka za nekoga pomeni plačilo stanovanjskih stroškov, za drugega dodatek k pokojnini, za tretjega možnost zmanjšanja odvisnosti od redne plače.

Pri večjem portfelju lahko dividende postopoma postanejo pomemben drugi vir prihodka.

Vendar cilj dividendnega vlaganja ne bi smel biti samo čim višji trenutni prihodek.

Pomembno je tudi, kaj se dogaja s kapitalom, ki ta prihodek ustvarja.

Če zaradi 10-odstotne dividende dolgoročno izgubljamo vrednost glavnice ali se dividende zmanjšujejo, visok začetni donos ne pomeni veliko.

Mlajši vlagatelj, ki ima pred seboj 20 ali 30 let, lahko večji poudarek nameni podjetjem z nižjo začetno dividendo in večjim potencialom rasti.

Vlagatelj pred upokojitvijo pa bo morda želel večji poudarek na trenutnem in stabilnejšem denarnem toku.

Zato en sam »najboljši dividendni portfelj« ne obstaja.

Dober portfelj mora upoštevati:

starost, višino premoženja, časovni horizont, potrebo po tekočem prihodku, odnos do tveganja in druge naložbe, ki jih vlagatelj že ima.

Najpomembnejše vprašanje zato ni:

»Katero delnico naj kupim, da bom dobival 500 evrov mesečno?«

Pravo vprašanje je:

»Kako oblikovati dovolj kakovostno in razpršeno premoženje, ki bo dolgoročno sposobno ustvarjati 6.000 evrov ali več denarnega toka letno?«

Odgovor običajno ni ena čudežna delnica.

Odgovor je premišljeno sestavljen in razpršen portfelj, disciplina, čas ter realna pričakovanja.

Dividendni portfelj ni zbirka naključnih naložb z visokimi dividendami.

Je sistem, v katerem ima vsaka naložba svoj namen, skupni cilj pa je dolgoročno ustvarjanje in ohranjanje denarnega toka.