Dividendni portfelj – ko premoženje začne ustvarjati denarni tok

Ko podjetje posluje uspešno in ustvarja dobiček, se lahko odloči, da del tega dobička izplača svojim delničarjem v obliki dividende.

Za vlagatelja ima takšna naložba lahko dva vira donosa:

rast vrednosti naložbe + prejete dividende.

Prav zaradi tega dividendnega vlaganja ne smemo presojati samo po višini trenutne dividende.

Podjetje z 8-odstotnim dividendnim donosom ni nujno boljša naložba od podjetja s 3-odstotnim donosom. Visoka dividendna donosnost je lahko včasih celo opozorilo, da je cena delnice močno padla ali da trg dvomi o sposobnosti podjetja, da bo dividendo dolgoročno ohranilo.

Ena najpogostejših napak pri dividendnem vlaganju je izbira naložb samo na podlagi njihovega dividendnega donosa.

Če podjetje danes izplačuje 10-odstotno dividendo, to še ne pomeni, da jo bo izplačevalo tudi prihodnje leto.

Pri izbiri dividendnih naložb je zato smiselno pogledati širšo sliko: poslovanje podjetja, denarne tokove, zadolženost, zgodovino izplačevanja dividend ter sposobnost ohranjanja in povečevanja izplačil.

Dolgoročno je lahko kakovostno podjetje z nekoliko nižjo, vendar vzdržno in rastočo dividendo precej zanimivejše od podjetja z izjemno visokim trenutnim dividendnim donosom.

Dividendni portfelj ne bi smel biti odvisen od ene družbe, ene države ali enega gospodarskega sektorja.

Smiselno ga je razpršiti med različne vrste naložb in dejavnosti.

Del portfelja lahko predstavljajo kakovostne dividendne delnice, drugi del široko razpršeni dividendni ETF-i, tretji del nepremičninske družbe oziroma REIT-i, vključimo pa lahko tudi podjetja s področja infrastrukture, energetike, telekomunikacij in drugih dejavnosti.

S tem zmanjšujemo posledice, ki bi jih lahko imelo znižanje ali ukinitev dividende posameznega podjetja.

Posebej zanimiv je dividendni portfelj za vlagatelje, ki želijo iz svojega premoženja postopoma ustvariti dodaten redni prihodek.

Ni nujno, da vse naložbe izplačujejo dividende vsak mesec. Nekatera podjetja dividende izplačujejo mesečno, druga četrtletno, polletno ali enkrat letno.

S premišljeno kombinacijo različnih naložb in terminov izplačil lahko oblikujemo portfelj, ki skozi leto ustvarja razmeroma reden denarni tok.

Če bi na primer portfelj v vrednosti 100.000 evrov ustvarjal povprečno 5 odstotkov bruto dividendnega prihodka letno, bi to pomenilo približno 5.000 evrov oziroma povprečno 417 evrov mesečno pred davki.

To je zgolj ponazoritev. Dividendni donos ni zagotovljen, vrednost naložb niha, podjetja pa lahko dividende povečajo, zmanjšajo ali povsem ukinejo.

Dividendni portfelj ima še eno pomembno prednost – prilagodljivost.

Vlagatelj, ki je še v obdobju ustvarjanja premoženja, lahko prejete dividende ponovno investira. Z njimi kupuje nove naložbe, ki nato ustvarjajo dodatne dividende.

Tako začne delovati učinek obrestno-obrestnega računa oziroma dolgoročnega nalaganja donosov.

Vlagatelj, ki je že ustvaril večje premoženje ali se približuje upokojitvi, pa lahko del dividend uporablja kot dodaten vir prihodka.

Isti koncept dividendnega portfelja je zato mogoče prilagoditi zelo različnim življenjskim obdobjem.

Vsak dividendni vlagatelj nima enakega cilja.

Nekomu je najpomembnejša stabilnost in dolgoročna rast dividend. Drug želi uravnotežiti rast premoženja in tekoči dohodek. Tretji je že v obdobju, ko želi iz ustvarjenega kapitala predvsem čim bolj reden denarni tok.

Zato univerzalni dividendni portfelj, ki bi bil primeren za vse vlagatelje, ne obstaja.

Portfelj je treba prilagoditi višini premoženja, starosti vlagatelja, njegovim finančnim ciljem, časovnemu horizontu, potrebam po likvidnosti in predvsem sposobnosti sprejemanja tveganja.

Pri oblikovanju dividendnega portfelja zato ni najpomembnejše vprašanje:

»Katera delnica ima trenutno najvišjo dividendo?«

Veliko pomembnejše je vprašanje:

»Kakšno nalogo ima posamezna naložba v mojem portfelju?«

Ena naložba lahko zagotavlja širšo razpršitev, druga stabilnejšo dividendo, tretja potencial rasti dividend, četrta višji tekoči dohodek.

Ko so posamezni deli med seboj smiselno povezani, dobimo portfelj, ki ima jasno strukturo in namen.

Dober dividendni portfelj zato ni zbirka naključnih delnic, ETF-ov ali drugih naložb. Je sistem, v katerem ima vsaka naložba svoj namen.

Prav v tem je bistvo dolgoročnega dividendnega vlaganja.