Zlato ali delnice – kaj je boljša naložba?

Z nakupom delnice postanemo solastnik podjetja.

Če podjetje uspešno posluje, povečuje prodajo, ustvarja dobiček in razvija poslovanje, lahko skozi daljše obdobje povečuje tudi svojo vrednost.

Nekatera podjetja del ustvarjenega dobička izplačujejo lastnikom v obliki dividend.

Delnice lahko tako vlagatelju prinašajo dva vira donosa:

Prav sposobnost podjetij, da ustvarjajo nove prihodke in dobiček, je eden glavnih razlogov, zakaj imajo delnice pomembno mesto pri dolgoročnem ustvarjanju premoženja.

Toda večji potencial donosa pomeni tudi tveganje.

Cene delnic lahko v krajših obdobjih močno padejo. Posamezno podjetje lahko zaide v težave, zmanjša dividendo ali v skrajnem primeru propade.

Zato je pri delnicah ključna razpršitev.

Pri fizičnem zlatu je zgodba drugačna.

Vlagatelj zato zlata praviloma ne kupuje iz istega razloga kot delnice.

Če od delnic pričakujemo predvsem rast premoženja, ima lahko zlato v portfelju predvsem vlogo razpršitve in dodatnega hranilca vrednosti.

To je ena najpomembnejših razlik.

Kakovostno podjetje lahko ustvarja dobiček. Del tega lahko ponovno investira v razvoj, del pa izplača delničarjem.

Zlata je lahko čez deset let več vredno, vendar ena unča zlata še vedno ostane ena unča zlata.

Sama po sebi ne ustvarja novega denarnega toka.

Če je eden glavnih ciljev vlagatelja ustvarjanje rednega prihodka iz premoženja, imajo zato dividendne delnice, REIT-i in druge dohodkovne naložbe drugačno vlogo od fizičnega zlata.

Ker cilj dobrega portfelja ni nujno samo maksimalen donos.

Pomembno je tudi obvladovanje tveganja.

Zlato lahko predstavlja del takšne razpršitve.

To pa ne pomeni, da njegova cena ne more pasti. Tudi zlato ima obdobja rasti in obdobja večjih padcev.

Zlato ni naložba brez tveganja. Tveganje je samo drugačno kot pri delnicah.

Pogosto slišimo, da je samo zlato zaščita pred inflacijo.

Slika je nekoliko bolj zapletena.

Tudi kakovostna podjetja lahko skozi daljše obdobje prilagajajo cene svojih izdelkov in storitev, povečujejo prihodke ter s tem pomagajo ohranjati realno vrednost kapitala vlagateljev.

Zlato pa ima dolgo zgodovino hranilca vrednosti in lahko v določenih inflacijskih ali kriznih obdobjih pridobiva na privlačnosti.

Nobena od teh naložb pa ne zagotavlja, da bo v vsakem posameznem obdobju premagala inflacijo.

Ko na finančnih trgih nastopi strah, lahko delnice v zelo kratkem času izgubijo precejšen del vrednosti.

Zlato se v nekaterih kriznih obdobjih obnaša drugače in lahko pomaga zmanjšati odvisnost portfelja od gibanja delniških trgov.

Vendar tudi tukaj ni avtomatičnega pravila, da mora zlato ob vsakem padcu delnic rasti.

Prav zato ne poskušam napovedovati naslednje krize.

Veliko bolj smiselno je portfelj razpršiti že prej.

Ko govorimo o plemenitih kovinah, ni treba razmišljati samo o zlatu.

Del portfelja plemenitih kovin je mogoče glede na cilje vlagatelja razpršiti tudi med srebro, platino in paladij.

Pri teh kovinah ima industrijsko povpraševanje večjo vlogo kot pri zlatu, zato se lahko tudi njihove cene obnašajo drugače.

Tako lahko razpršitev poteka na dveh ravneh:

med različnimi naložbenimi razredi in znotraj posameznega naložbenega razreda.

Univerzalnega odgovora ni.

Nekomu z dolgim časovnim horizontom in visoko sposobnostjo sprejemanja nihanj lahko delnice predstavljajo velik del portfelja.

Vlagatelj, ki je že ustvaril večje premoženje in mu je pomembnejše njegovo ohranjanje, pa lahko razmišlja o drugačni razporeditvi.

Pri odločitvi je treba upoštevati:

• starost in časovni horizont
• višino in strukturo premoženja
• odnos do tveganja
• potrebo po rednem prihodku
• likvidnostne potrebe
• druge naložbe in nepremičnine
• finančne cilje

Zato vprašanja »Koliko odstotkov naj imam v zlatu?« ne bi reševal z enim odstotkom, ki naj bi veljal za vse vlagatelje.

Če želimo dolgoročno ustvarjati premoženje, imajo kakovostne delnice in razpršeni delniški ETF-i lahko pomembno vlogo.

Če želimo del premoženja dodatno razpršiti tudi v fizično premoženje, lahko svojo vlogo dobijo zlato in druge plemenite kovine.

To nista nasprotujoča si pristopa.

Delnice lahko pomagajo premoženje ustvarjati.
Dividende lahko iz premoženja ustvarjajo denarni tok.
Plemenite kovine lahko pomagajo premoženje dodatno razpršiti.

Vsaka naložba ima drugačno nalogo.

Pri oblikovanju portfelja zato ne izhajam iz napovedi, ali bo naslednje leto boljše za zlato ali delnice.

Takšne napovedi so lahko zanimive, vendar na njih ne bi gradil dolgoročnega finančnega načrta.

Veliko pomembneje je sestaviti portfelj, ki ustreza človeku, njegovemu premoženju in njegovim ciljem.

Dober portfelj ni stava na enega zmagovalca. Je sistem različnih naložb, v katerem ima vsaka svoj namen.