Koliko kapitala potrebujem za dodatno pokojnino?

Koliko kapitala potrebujemo za takšen prihodek, je odvisno predvsem od tega, kakšen donos oziroma stopnjo črpanja lahko dolgoročno in razumno pričakujemo.

Za preprost prikaz lahko uporabimo 4-odstotno letno stopnjo:

Ne

To je pomembna razlika med dividendnim portfeljem in širšim pokojninskim portfeljem.

Pri dodatni pokojnini lahko denarni tok ustvarjamo iz različnih virov:

• dividend
• obresti
• distribucij skladov
• REIT-ov
• obveznic
• denarnih rezerv
• po potrebi tudi postopne prodaje dela naložb

Zato ni nujno iskati portfelja z izjemno visokim dividendnim donosom samo zato, da bi pokrili vse mesečne potrebe.

Pomembnejši je celoten donos portfelja in način njegovega dolgoročnega črpanja.

Predstavljajmo si, da želimo dodatnih 500 € mesečno oziroma 6.000 € letno.

Če želimo dohodek ustvarjati brez načrtnega zmanjševanja začetnega kapitala in predpostavimo 4-odstotni denarni tok, bi okvirno potrebovali:

150.000 € kapitala.

Če pa smo pripravljeni v času upokojitve postopoma porabljati tudi del ustvarjenega kapitala, je lahko potreben začetni znesek drugačen.

Tu postanejo pomembna vprašanja:

• Koliko časa naj kapital zagotavlja dohodek?
• 20 let? 30 let? Do konca življenja?
• In koliko premoženja želimo ohraniti za naslednjo generacijo?

Če je do vaše upokojitve še 20 let, današnjih 1.000 € ne bo imelo enake kupne moči kot 1.000 € čez dve desetletji.

Zato pri načrtovanju dodatne pokojnine ni dovolj določiti samo današnjega želenega prihodka.

Upoštevati moramo tudi čas do upokojitve in prihodnjo kupno moč denarja.

To je odvisno predvsem od treh stvari:

koliko kapitala že imate + koliko časa imate do upokojitve + koliko lahko redno vlagate.

Čas je pri tem izjemno pomemben.

Nekdo, ki začne pri 35 letih, ima za ustvarjanje pokojninskega portfelja lahko 30 let. Nekdo, ki začne pri 55 letih, mora isti cilj doseči v bistveno krajšem obdobju.

Zato ni najpomembnejše samo vprašanje:

»Koliko lahko vložim danes?«

Pokojninski portfelj ni nujno samo varčevalni račun ali en pokojninski sklad.

Glede na starost, premoženje, čas do upokojitve in odnos do tveganja lahko vključuje različne naložbene razrede.

Na primer:

• delnice in ETF-i za dolgoročno rast
• dividendne naložbe za prihodnji denarni tok
• REIT-i kot dodaten vir distribucij
• obveznice in denarna sredstva za stabilnost in likvidnost
• zlato in druge plemenite kovine kot dodatno razpršitev premoženja
• denarnih rezerv
• po potrebi tudi postopne prodaje dela naložb

Razmerje med njimi se lahko skozi življenje spreminja.

Portfelj človeka, ki ima do upokojitve 25 let, praviloma ne bo enak portfelju nekoga, ki bo začel premoženje črpati prihodnje leto.

Pri pokojninskem načrtovanju ločujem dve pomembni obdobji.

Obdobje ustvarjanja premoženja

Takrat redno vlagamo, reinvestiramo prejete dividende in imamo običajno daljši časovni horizont.

Obdobje črpanja premoženja

Ko se približamo upokojitvi, postanejo pomembnejši stabilnost, likvidnost in način ustvarjanja rednega denarnega toka.

Prehod med tema obdobjema je treba načrtovati.

Za začetek ne potrebujemo zapletenih finančnih modelov.

Postavimo si tri vprašanja:

• Koliko dodatnega mesečnega prihodka želim ob upokojitvi?
• Koliko let imam do upokojitve?
• Koliko kapitala imam za ta cilj že danes?

Ko poznamo te tri podatke, lahko izračunamo okviren potreben kapital in pripravimo načrt, kako ga postopoma ustvariti.

Na višino državne pokojnine nimamo popolnega vpliva.

Na ustvarjanje lastnega premoženja pa lahko vplivamo bistveno bolj.

In prej ko začnemo, več možnosti imamo.

Cilj ni nujno postati milijonar. Cilj je ustvariti dovolj premoženja, da nam v prihodnosti omogoča več finančne varnosti, več izbire in manjšo odvisnost samo od enega vira prihodka.

Koliko kapitala boste potrebovali vi?

Vsak primer je drugačen.

Skupaj lahko določimo želeni dodatni mesečni prihodek, ocenimo potreben kapital in pripravimo okviren načrt njegovega ustvarjanja.